Showing posts with label recenzija plata. Show all posts
Showing posts with label recenzija plata. Show all posts

Wednesday, September 4, 2013

Recenzija Ajdvar Ja - Morena Ajvarena



ajvarenaMorena Ajvarena je EP, ki je izšel v založbi Mlamol marca 2013, pozdemeljske metal pojma, Ajdvar Ja. Laik bi si mislil, da je EP split dveh različnih bandov, s pretenciozno dolgimi označbami žanra, a je daleč od tega. Ajdvar Ja ve kaj je ustvaril, našel je nove niše, nova neraziskana polja, katere deli z nami.
Glavni medij, audio kaseta, daje občutek da je bil skrbno izbran in odlično dopolnjuje lo-fi naravo Ajdvar Ja. To se najbolje sliši v Somu Gromovniku, mehanski analogni zvok, doda občutku starosti pripovedi. Nek pri-zvok, pred digitalnim krščanstvom, v nekem pozabljenem analognem poganskem času. Enostaven cilj katerega zadel je v nulo.
Pogon Pozoja Ajvarovlada in Svadba ajde Ajvarovnika in Ajvarovske deklice naj Ajdvar Ja prikaže v čisto novi luči. Iz okusnega remixerja, se sepremeni v odličnega pisca in poznavatelja zgodovine paganske Morene Ajvarene. Ne naslanja se na sožanrske folk pagan metale, začrtal je svojo pot in jo nadaljeval do konca.

Da, konec je.

Thursday, March 7, 2013

Mleko pred noži

Smuk v laktozno slast.


Vajeni se pozdravimo z Labilnega sangvinika izgredom. Rogovilež sekvojski, vedno smo te veseli! DJ Jemin popolnoma prepriča. Ostrmimo, zazijamo – govoreče živali njegove kresne noči. Diluvialno henganje med spodmolom in bočno moreno pozno v noč. Na tem mestu so molzli dinoterije in svizce prešali v težkokalorične poledenodobne kebabe.


Monday, February 4, 2013

Kri na rob mlečnih okeljčkov


Hlastna beležka ob težko pričakovani finalni kompilaciji po odličnih Solzah in Mleku.

Udrihanja smo deležni takoj z nulte ploščadi. Radost preveva pogovor, udobno zleknjen v naslombo hrušča. V vidno polje distribucijskih horizontov, katerih sloj pokriva tudi Resničnostni stol. Se izkaže za diagnozo zdrave rdečice na licu javnega okusa. Podkožne hipne kapilarne zgostitve kot izhodišče – po njih zaargonavtimo v aortne predele. Spodobno za zadnjo kompilacijo v trilogiji.

Saturday, August 28, 2010

Ne ravno recenzija ampak prav zato - DINGO

Na začetku retrospektiva poslušalčevih prvih ljubezni in mozoljev, spremembe hitrosti in hitrih sprememb. Ko je mrtvi kot starševskih pogledov že sam po sebi žur, bi jaz rekel. Vsake akne posebej se spomniš – s koščki devetdesetih let, koščki ogledala, razdrobljenimi v fino mleto kašo, prva ljubezen, recimo nekega Tadeusza: baby don't hurt me no more.

Najprej lirsko zadihana nabohotena gmota tegá, nato iz kolaža v kolaž vedno bolj epska posejanost, ki dokončno pusti zadihati.

Rokenrol ekstraktki se stisnjeni ob kot komada zavejo, da je lepo biti kameleon, kajti kameleon je časovni stroj. Oziroma jebeš kamelo, lepo je imeti tuarega – volkswagen rikšo. V njej Kurt Schwitters vprežen hrza in brenči. Čebele, debele čebele. A niso to čmrlji? Ne, to niso čmrlji, to so vsekakor čebele.

Prekrivanje robov je v slowjamzih že močno. John Lennon ne more več glasovati, klavir se je spremenil v salvo in zamenjal njegov glas. Nato pa pridejo glasovi. Na splošno se plata giblje od hitov preko momentov do besed, s katerih gosto kaplja glasba (Schwitters pa to smélo napove že nekje na sredini). Te besede se na koncu (voicez 2) nagužvajo kot v dvigalu in kot da bi šli nazaj v pritličje plošče (ploščadi) peš, koder se nahajajo nagneteni hiti.

Ta stavba je četveroploščadna zgradba. Druženje na posamezni ploščadi ima svoje zakonitosti in fizikalne bontone med objekti – za vodenje po njih moramo priznati Dingu neizpodbitno licenco.

(Drug Ramzes 'n' hroszcz)